O potrebnosti preoblikovanja Kapitalske družbe ni dvoma; kakšen način je najprimernejši, pa naj bo stvar stroke

Odziv na kolumno Igorja Mastena: Predlog zakona o preoblikovanju Kada naj gre do konca, objavljena v časopisu Dnevnik, 10. 11. 2009

Upravljanje različnih oblik pokojninskih skladov in izplačevanje pokojninskih rent kot tipično zavarovalniški posel ter zagotavljanje dodatnih sredstev za potrebe obveznega pokojninskega zavarovanja, ki zaradi svoje narave (brezplačen prenos sredstev na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) in nedefiniranega načina, ročnosti ter višine obveznosti, nujno vodita k tveganju neustrezne kapitalizacije. Obstoječa ureditev dejansko ne zagotavlja upravljanja premoženja zavarovancev pokojninskih skladov na način, ki bi zasledoval izključno interes le-teh.

Predlog zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe zato sledi izkazani potrebi ločitve omenjenih dejavnosti Kapitalske družbe z izločitvijo upravljanja pokojninskih skladov v novo ustanovljeno specializirano zavarovalnico in zagotavljanje medsebojne neodvisnosti delovanja glede na namen, za katerega se posamezno premoženje upravlja. Z oddelitvijo zavarovalnice v samostojen pravni subjekt in s prenosom ustreznega kapitala Kapitalske družbe je konflikt interesov odpravljen. Oddelitev zavarovalnice ne pomeni zmanjšanje premoženja, namenjenega upokojencem, saj v prvi fazi zavarovalnica ostaja v 100 %-ni lasti Kapitalske družbe. S tem se premoženje, namenjeno za dodatno financiranje pokojninske blagajne, ne zmanjša.

Teza, da je omenjeni predlog zakona nepopoln, saj naj bi bil neustrezen z vidika zavarovanca, je prav v smislu razmejitve interesov in koriščenja istih virov, napačna. Napačna je tudi teza, da naj bi bilo upravljanje premoženja zavarovancev še vedno pod vplivom države, upravljanje pa slabo – tako v primerjavi z domačo kot tujo konkurenco, konflikt interesov med sedanjimi in prihodnjimi upokojenci na eni ter zavarovanci na drugi strani pa naj bi ostal nerešen.

Za resnejšo analizo uspešnosti upravljanja pokojninskih skladov, ki so izrazito dolgoročen finančni produkt, je nekaj letna zgodovina njihovega obstoja pač prekratka. V različnih obdobjih obstoja skladov so doseženi različni rezultati. Samo letos so skladi Kapitalske družbe najuspešnejši domači pokojninski produkt. Enako neprimerno je primerjati donosnosti vzajemnih in pokojninskih skladov, saj so slednji pri svoji naložbeni politiki izrazito omejeni zaradi zahtev po zagotavljanju vsaj zajamčene donosnosti na mesečni ravni. Zato je za primerjavo primernejša donosnost osnovnega premoženja Kapitalske družbe, ki omogoča vsaj desetletno analizo uspešnosti upravljanja sredstev, in sicer brez omejitev, s katerimi se srečujemo pri upravljanju pokojninskih skladov. Kapitalska družba z izračunom donosnosti za posamezno leto ugotavlja, da je bila povprečna letna nominalna donosnost njenega lastnega premoženja v minulih desetih letih 1999-2008 na ravni 11,2 %, medtem ko je, denimo donosnost največjega domačega vzajemnega sklada s podobno naložbeno politiko v proučevanem obdobju dosegla 8,7 %. Zato trditve o neuspešnosti upravljanja lastnega premoženja Kapitalske družbe niso točne.

Do enakovredne ugotovitve pridemo tudi na podlagi analize donosnosti sredstev Kapitalske družbe v primerjavi z donosnostjo tujih vzajemnih in pokojninskih skladov, kar pomeni, da je v pogojih brez zgoraj omenjenih omejitev, ki veljajo za upravljanje pokojninskih skladov, Kapitalska družba po kriteriju uspešnosti upravljanja premoženja povsem primerljiva tako z domačo, kot tudi s tujo konkurenco.

Nadalje predlog zakona rešuje tudi problem paradržavnosti upravljavca pokojninskih skladov. V prvi fazi preoblikovanja Kapitalske družbe je sicer predvidena oddelitev zavarovalnice, ki upravlja pokojninske sklade, s čimer zavarovalnica še vedno ostaja v posredni lasti države, vendar pa druga faza predvideva privatizacijo zavarovalnice na način javne prodaje. Po privatizaciji zavarovalnice torej status paradržavnosti izgine, saj dobi zavarovalnica privatne lastnike (ob javni prodaji bi kot prednostni upravičenci lahko sodelovali zavarovanci pokojninskih skladov in podjetja, ki za svoje zaposlene vplačujejo premije).

Predlog, naj se vzajemne pokojninske sklade prenese v upravljanje na podlagi javnega razpisa, je vprašljiv iz več razlogov:

• Prenosa upravljanja ni mogoče izvesti na neodplačen način, saj bi s tem zmanjšali vrednost premoženja, namenjenega pokojninski blagajni. S takim dejanjem bi bili namreč upokojenci oškodovani.
• Prenos upravljanja bi lahko pomenil povečano tveganje, da obveznosti upravljavca do zavarovancev ne bodo poravnane. Ne gre spregledati vprašanja, koliko izvajalcev je kapitalsko ustreznih oziroma koliko časa bodo kapitalsko ustreznost še lahko zagotavljali (minimalni obseg kapitala znaša 4 % sredstev v upravljanju). Višji kot je omenjeni presežek kapitala nad predpisanim minimalnim zneskom, bolj je lahko zavarovanec brezskrben, saj upravljavec z navedenim presežkom jamči za izplačilo zajamčene vrednosti sredstev. V povprečju se ta presežek pri domačih upravljavcih pokojninskih skladov giblje med 1 % in 3 %, pri Kapitalski družbi pa znaša 150 %. To pomeni, da so zavarovanci preostalih skladov izpostavljeni bistveno večjemu kreditnemu tveganju kot zavarovanci skladov v upravljanju Kapitalske družbe.
• Prenos upravljanja na drugega upravljavca pa ima še praktične težave. Kapitalska družba je v preteklosti že opravila preliminarne pogovore glede prenosa sredstev v upravljanje s priznanimi mednarodnimi upravljavci, ki pa zaradi omejitev, povezanih z mesečnim jamčenjem minimalne donosnosti, niso pokazali interesa za upravljanje. Tudi izkušnja Slovenske odškodninske družbe s prenosom dela premoženja v upravljanje zunanjim izvajalcem ni bila pozitivna, še zlasti ne z domačimi upravljavci.

Prenos upravljanja premoženja je v trenutni fazi razvoja pokojninskega sistema nesmiseln, saj je s posodobitvijo pokojninskega sistema predvidena uvedba tako imenovanih lifecycle produktov, ki bodo nedvomno pritegnili tujo konkurenco pri upravljanju pokojninskih skladov. Med njimi in slovenskimi ponudniki se bo vzpostavila konkurenca pod tržnimi pogoji. Posledično se bo prenos sredstev od manj uspešnih k uspešnejšim upravljavcem zgodil samodejno in pod tržnimi pogoji.

mag. Alenka Čok Pangeršič
izvršna direktorica sektorja za

upravljanje premoženja pri Kapitalski družbi